Ali hujšanje odpravi celulit? Kaj pokaže merjenje

Marsikdo se celulita loti tako, da najprej shujša — domneva, da je celulit pač preveč maščobe in da je rešitev preprosta: manj kilogramov, manj vdolbinic. Domneva je razumljiva, a ko so jo raziskovalci prvič natančno izmerili, se je pokazalo nekaj nepričakovanega. Hujšanje je videz kože pri večini žensk res izboljšalo — pri delu pa poslabšalo. In poslabšalo se ni tam, kjer bi pričakovali. Ta članek je zgodba o tem, kaj merjenje resnično pokaže in zakaj „shujšaj in celulit bo izginil“ ni cela resnica.

Vprašanje, ki se zdi že vnaprej rešeno

Povezava med težo in celulitom se zdi očitna. Celulit nastane, ker se maščobno tkivo med vezivnimi pregradami boči proti koži in jo na mestih, kjer ga pregrade zadržujejo, povleče v vdolbinice. Manj maščobe med pregradami torej pomeni manj bočenja — in vsaj v glavi se zdi, da bi se morala koža zato zgladiti.

Težava je v tem, da videz celulita ni odvisen le od količine maščobe. Odvisen je od razmerja med maščobo, čvrstostjo vezivnih pregrad in napetostjo kože nad njimi. Ko se eden od teh dejavnikov spremeni, se lahko slika obrne v nepričakovano smer. Prav zato je vprašanje „ali hujšanje pomaga proti celulitu“ takšno, na katero ni mogoče zanesljivo odgovoriti iz naslanjača — treba ga je izmeriti.

Kako so učinek izmerili

Leta 2006 je skupina raziskovalcev pod vodstvom L. K. Smalls naredila prav to. V prospektivni raziskavi so spremljali ženske, vključene v nadzorovane programe hujšanja. Šlo je za ženske z opazno povišano telesno težo — povprečni indeks telesne mase (ITM) je bil okoli 37, torej v območju debelosti —, ki so v programu, dolgem približno pol leta, v povprečju izgubile okoli 14 kilogramov.

Najpomembnejše pri tej raziskavi ni bilo hujšanje samo, ampak način merjenja. Pri celulitu je oko slab sodnik: videz kože niha z osvetlitvijo, držo in pričakovanji, sama ocena „na pogled“ pa je pogosto preveč prizanesljiva. Zato so se raziskovalci oprli na orodja, ki ne zmorejo navijanja: tridimenzionalni laserski sken je natančno preslikal površino kože, meritev telesne sestave (DXA) je ločila maščobo od pustega tkiva, ultrazvok je pogledal pod kožo, dodatne meritve pa so beležile mehanske lastnosti kože — med njimi tudi to, kako napeta oziroma ohlapna je. Ta zadnja meritev se je izkazala za ključno.

Kaj so našli: večini bolje, delu slabše

Splošni rezultat je bil spodbuden, a ne enoznačen. Med 28 ženskami, ki so v programu shujšale, so pri 26 lahko jasno ovrednotili spremembo videza celulita: pri 17 se je po hujšanju izboljšal, pri 9 pa poslabšal (pri dveh meritev videza ni bilo na voljo). Z drugimi besedami: pri večini je hujšanje pomagalo, a pri približno tretjini tistih z jasnim izidom je naredilo nasprotno od pričakovanega.

To je samo po sebi pomembno spoznanje. Hujšanje torej ni stikalo, ki bi celulit pri vsakomer zmanjšalo — je dejavnik, ki pri večini deluje v pravo smer, pri delu ljudi pa ne. Vprašanje, ki se je raziskovalcem ob tem ponudilo, je bilo logično: po čem se razlikujejo ženske, pri katerih se je videz poslabšal?

Presenečenje: poslabšanje ni bilo tam, kjer bi pričakovali

Najlažje bi bilo domnevati, da se je videz poslabšal pri tistih, ki so shujšale največ — da je torej za to „kriva“ velika izguba teže pri najtežjih ženskah. Meritve so pokazale ravno nasprotno. Poslabšanje je bilo povezano z nižjo začetno telesno težo, manjšo izgubo kilogramov in — to je bistvo — s tem, da je koža po hujšanju postala opazno bolj ohlapna.

Logika za tem je preprosta, ko jo enkrat vidimo. Pri ženski z višjo začetno težo je pod kožo veliko maščobe, ki površino napenja in deloma zgladi; ko izgubi precej kilogramov, se zmanjša prav tisti volumen, ki je kožo bočil navzgor, koža pa je običajno še dovolj napeta, da se temu prilagodi — videz se izboljša. Pri vitkejši ženski, ki izgubi manj, je zgodba drugačna: maščobe, ki bi se „umaknila“, je manj, hkrati pa koža izgubi nekaj napetosti. In prav napetost je tista, ki vdolbinice prikriva. Ko koža postane ohlapnejša, vezivne pregrade, ki kožo vlečejo navznoter, pridejo bolj do izraza — vdolbinice se vidijo bolj, čeprav je maščobe manj.

Celulit torej ni le vprašanje, koliko maščobe je pod kožo, ampak tudi, kako napeto to maščobo koža prekriva. Hujšanje vpliva na oboje hkrati — in pri nekaterih ženskah prevlada drugi dejavnik.

Zakaj koža po hujšanju izgubi napetost

Da bo slika popolna, je vredno razumeti, zakaj koža sploh postane ohlapnejša. Koža svojo čvrstost in prožnost dolguje usnjici — globlji plasti, bogati s kolagenom in elastičnimi vlakni. Ko se volumen pod kožo zmanjša, se mora koža „skrčiti“ za njim. Kako dobro ji to uspe, je odvisno od stanja te vezivne mreže: mlajša, prožna koža se prilagodi lažje, koža z manj kolagena in oslabljeno elastičnostjo pa ostane nekoliko ohlapna, kot obleka, ki je postala prevelika.

Na to vpliva več reči, na katere nimamo neposrednega vpliva — starost, genetska zasnova veziva, predhodno stanje kože —, pa tudi hitrost in obseg hujšanja. Postopno zmanjševanje teže da koži več časa, da se prilagodi, kot nenadna, velika nihanja. Prav zato sta pri ohranjanju lepega videza kože pomembna tudi skrb za čvrstost mišic pod kožo in nega, ki podpira kakovost in prožnost kože — ne le številka na tehtnici.

Kaj nam ena raziskava sme in česa ne sme povedati

Pošteno je dodati, kje so meje teh ugotovitev. Gre za eno samo raziskavo z razmeroma majhnim številom žensk, vse so bile vključene v programe hujšanja in večina je imela visoko začetno težo. Rezultatov zato ne smemo posplošiti v natančno napoved za posameznico. Raziskava ne pove, koliko se bo komu spremenil videz kože — pove pa nekaj pomembnejšega o smeri: da hujšanje pri večini deluje v korist videza, da pa samo zase ni zanesljiva „rešitev“ in da je čvrstost kože vsaj tako pomembna kot izgubljeni kilogrami. To se ujema tudi s pregledi dokazov o celulitu, ki hujšanje uvrščajo med smiselne, a ne čudežne ukrepe. Kako se branja takšnih raziskav sploh lotevamo, pojasnjujemo v pregledu raziskav o celulitu.

Kaj to pomeni za vas

Iz te raziskave sledi nekaj mirnih, uporabnih zaključkov. Če imate višjo telesno težo, je postopno hujšanje smiseln korak, ki pogosto izboljša tudi videz kože — ne kot edini namen, ampak kot del skrbi za zdravje. Če ste vitki in razmišljate o hujšanju predvsem zaradi celulita, pa je realno vedeti, da majhna izguba teže videza ne bo nujno izboljšala in lahko, če koža postane ohlapnejša, učinkuje celo nasprotno.

Najbolj smiseln pristop torej ni lov na čim nižjo številko, ampak skrb za telesno sestavo kot celoto: postopno uravnavanje teže, čvrste mišice pod kožo in nega, ki podpira prožnost kože. Kako se vse to sestavi v razumen, na dokazih utemeljen načrt, povzemamo v pregledu, kako se znebiti celulita. Celulit ostaja predvsem vprašanje zgradbe kože in podkožja — in prav zato ga številka na tehtnici sama ne reši.